Za vas, ki ste se odločili svojega otroka zaupati Vrtcu Ptuj, smo pripravili nekaj priporočil kako ravnati, da bo otrok novo okolje, ljudi, navade, pravila čimprej sprejel in se počutil v vrtcu varno in zadovoljno.
Pogosto je staršem težje pustiti otroka v vrtcu kot otroku ostati tam. Temu se lahko izognemo na ta način, da otroka in sebe postopno pripravljamo na spremembo in ob ločitvi na otroka ne prenašamo lastne negotovosti in strahu. Priprava na bivanje v vrtcu je predvsem odvisna od starosti otroka.
Čim prej se osebno seznanimo z vzgojiteljico in njeno pomočnico. Zapomnimo si njuni imeni, pozanimajmo se kakšen je dnevni ritem vseh dejavnosti (prihajanja v vrtec, hranjenja, uspavanja, spanja, navajanja na čistočo, skupinskega in individualnega vključevanja v dejavnosti, igre in odhodov domov), oglejmo si prostore, sprehodimo se po igrišču, poglejmo igrala.
Če je možno pojdimo vsaj enkrat na obisk v vrtec sami. Natančno povejmo o otrokovem zdravju in posebnostih, navadah (spanje, uspavanje, prehranjevanje, navajanje na čistočo, govor, hoja, sprejemanje sprememb, kako se znajde v novi situaciji z novimi ljudmi).
Mlajši otrok še nima izoblikovanih objektivnih predstav, je egocentričen in preko staršev zadovoljuje potrebe in ohranja ravnotežje. Ne more razumeti, da sta starša drugje in da se bosta vrnila po njega. Zato je posebej pri mlajših otrocih pomembno, da gredo z njimi v vrtec t.i. premostitveni objekti (igračka, plenička-cunjica…) s katerimi se potolažijo tudi doma. S starejšim otrokom se pogovarjamo o tem kako bo v vrtcu. Pomembno je, da s svojimi predstavami, izkušnjami in preverjenimi informacijami v otroku spodbudimo radovednost in zanimanje. Bodimo pozorni na to, da otroku ne grozimo s predstavami o vrtcu ( » boš že videl-a, v vrtcu bo drugače«), ne pretiravamo (» kaj vse se bo počelo«).
Otroku posredujemo čimveč informacij, ki mu bodo olajšale bivanje, ko nas ne bo v bližini. Navajamo ga na potrpežljivost, da se ne bo počutil zapostavljenega, ker ne bo vedno prvi in ga spodbujamo k samostojnosti pri jedi, igranju, pričakovanju druženja z vrstniki….
Stalni dnevni ritem otroku omogoča, da se počuti varno, zato poskušajmo tudi doma čas kosila, igre, počitka prilagoditi ritmu vrtca.. Obiskovanje vrtca je izredno zahtevna naloga za otroke. V času uvajanja so doma lahko še bolj občutljivi in se nas oklepajo. Iskreno se zanimajmo, kaj so počeli in ustvarjali v vrtcu, poslušajmo jih in odgovarjajmo na vprašanja. Preložimo vsa opravila in se jim posvetimo (pojdimo na sprehod, preberimo pravljico…).
Poskrbimo, da bodo šli pravočasno spat in si nabrali dovolj energije za svojo »službo«. Zjutraj pojdimo od doma pravočasno, da se nam ne bo mudilo in ne bomo svoje nestrpnosti in morda tudi jeze prenesli na otroka. Otroci čutijo, če jih želimo na hitro odpraviti.
Če je otrok zdrav, naj hodi v vrtec redno saj se le tako lahko navadi na stalni dnevni ritem. Vsaka daljša odsotnost pomeni za otroka ponovno uvajanje. Pomembno je, da na to ne pozabimo in po vsaki daljši odsotnosti (počitnicah, dopustu, bolezni) z otrokom ravnamo kot z novincem.
Notranji mir staršev in dovolj zgodnje opuščanje navad, ki mu jih v vrtcu ne moremo omogočiti je zelo pomembna priprava pri otrocih v vseh starostnih obdobjih.
Ko se poslavljamo od otroka, si izmislimo pomirjujoči obred (poljubčki, objemi, šepetanje v uho…), da se bo otrok navadil na slovo. Mlajše otroke ponavadi prinesemo. V primeru, da se nas otrok oklepa in joka je pomembno, da smo starši tisti, ki damo otroka v naročje vzgojiteljici in ji ga zaupamo v varstvo. Ko je otrok v varstvu vzgojiteljice izberimo kratko slovo, z oklevanjem in daljšim poslavljanjem otroku in sebi otežujemo situacijo ločitve.
Od večjega otroka se lahko poslovimo že v garderobi (»obred, ki je najina velika skrivnost«), vsekakor pa ga pospremimo do igralnice in mu povemo, da zagotovo pridemo ponj. Slovo naj bo kratko, vzgojiteljico in otroke prijazno pozdravimo. Otrok bo čutil, da smo mirni in zaupamo »novi teti«.
Ločitev in snidenje s starši je največji čustveni pretres za otroke, ki z jokom sprostijo čustveni naboj. Bodite prepričani, da niso in ne bodo jokali ves dan.
Dvome, vprašanja, ki se nam porajajo rešujmo sproti in samo s tistimi osebami, ki se jih tičejo. Bodimo pozorni, kaj se pogovarjamo pred otroki. Otroci težko vzpostavijo zaupanje in se v vrtcu dobro počutijo, če slišijo, da starši o njihovi vzgojiteljici ali o vrtcu grdo govorijo, ne zaupajo delu, dvomijo o organizaciji dela…
Vzgojiteljice vam bodo z veseljem odgovorile na vsa vprašanja. Če vas zanima več stvari in predvidevate, da bo pogovor daljši, se oglasite v času pogovornih ur, ko se vam bo vzgojiteljica lahko v miru posvetila in bo zagotovljeno varstvo za ostale otroke.
Vsak otrok doživlja ločitev od staršev na svoj način. Vsi pojavi in spremembe v vedenju otrok so v večini prehodni. Stres otroka ob vstopu v novo okolje lahko zmanjšamo s postopnim uvajanjem otroka v vrtec, kar pomeni, da je otrok lahko v vrtcu le nekaj ur. Otrok spoznava neznano okolje z osebo, ki ji zaupa, ima občutek varnosti, manj težav pri hranjenju in spanju, je bolj radoveden, motiviran za igro…
O postopnem uvajanju vašega otroka in o vaši vlogi se podrobno pogovorite z vzgojiteljico. Otroci si hitro zapomnijo in se »navadijo« na ritem (»pridem pred zajtrkom…domov grem po kosilu, ko se že igramo«). Pomembno je, da se čim prej začnemo držati ritma prihodov- odhodov, ki jih med letom ne spreminjamo.
S svojo prisotnostjo lahko nehote vznemirjamo otroke in preprečujemo, da bi se čimprej vzpostavilo ravnovesje in stalni dnevni ritem. Odrasli smo odgovorni, da zaupamo drug drugemu in v prvi vrsti otroku, da bo njemu lepše.
BODIMO LJUBEČI IN VZTRAJNI!
